Predstavitev knjige SPOMNI SE NAME – Francesca Sibilla

»SPOMNI SE NAME – RICORDATI DI ME« je tretje delo, ki ga je založba Albatros il Filo izdala v zbirki NuoveVoci – narrativa/STRADE. Roman ponovno oživi dogajanje leta 1947, ko je bila druga svetovna vojna šele pred kratkim končana, območje Goriške pa, prizorišče hudih spopadov, razdeljeno na dva dela: na eni strani Italija, na drugi Jugoslavija. Med njima se je raztezala meja, ki je prečkala tudi čudoviti Trg Evrope (danes v slovenskem delu Trg Evrope v Nova Gorica in v italijanskem delu območje Gorizia), obdana z bodečo žico in oboroženimi stražami na obeh straneh. Zid je ločeval mesto, pogosto brez upoštevanja družin in medsebojnih vezi, ki so se znašle na različnih straneh in se niso mogle srečevati, razen z dovolilnicami – ki včasih niso bile niti dovolj. V tem kontekstu pa nekatere osebnosti zasijejo močneje od drugih: to so deklice in ženske, ki so odraščale v senci meje in se naučile živeti z vztrajnostjo in pogumom. Avtorica Francesca Sibilla skozi to delo ni pozabila glasu, ki prihaja iz daljave, tistega, ki je viden in ponavljan na pokopališču v Mirnu: »spomni se name, ricordati di me«.

Francesca Sibilla, rojena v Gorici 9. maja 1979, je po diplomi iz mednarodnih in diplomatskih ved, pridobljeni v Gorici, začela delati na področju mednarodnega sodelovanja in razvoja v Latinski Ameriki, Afriki in na Balkanu kot prostovoljka ter v okviru institucij v programih, sofinanciranih z evropskimi sredstvi. Trenutno je zaposlena pri upravljanju evropskih sredstev v okviru programa Interreg Italija–Slovenija pri Avtonomni deželi Furlanija – Julijska krajina, hkrati pa ostaja aktivna na področju prostovoljstva. Pri rimski založbi Albatros je leta 2018 v zbirki NuoveVoci – STRADE izdala svoje prvo delo »Vi voglio bene lo stesso«, za katerega je prejela več literarnih nagrad in priznanj. Leta 2020 je izdala drugo delo »Vi voglio bene ma #stateacasalostesso. Diario di una quarantenna«, nastalo v prvih mesecih izolacije v obdobju COVID-19 (marec–maj 2020). Ta dela obravnavajo z ironičnim in humornim tonom osebne izkušnje in zgodbe iz avtoricinih službenih in prostovoljnih poti. Tretje delo pa se od prejšnjih bistveno razlikuje: gre za zbirko pričevanj žensk, ki so živele ob meji v letih po drugi svetovni vojni, na območju Gorice in Nove Gorice, ki sta skupaj praznovali naziv Evropske prestolnice kulture 2025 #GO! 2025. Meja med Italijo in Slovenijo je bila prizorišče tako srečnih kot bolečih izkušenj. Ljudje v teh krajih so pogosto raje molčali kot obujali spomine na vojne grozote in prisilne delitve. V tem delu pa ironijo in osebne izkušnje zamenjajo avtentične zgodbe petih žensk, ki so delile svoje spomine, prepletene s krajšimi avtoricinimi osebnimi zgodbami iz življenja ob meji in od doma.