Mednarodni festival vizualnih umetnosti ART CIRCLE

Kuratorica: Katarina Brešan, umetnostna zgodovinarka

30 mednarodnih umetnikov iz 16 držav: Slovenija in Italija, Avstrija, Brazilija, Češka, Hrvaška, Japonska, Kitajska, Koreja, Madžarska, Mehika, Nemčija, Poljska, Romunija, Španija, Turčija.

Leo Hainzl - Avstrija
Michael Kos - Avstrija
Philipp Renda - Avstrija
Rosa Roedelius - Avstrija
Thomas Baccaro - Brazilija
Jan Vrabček - Češka
Tea Bičić - Hrvaška
Enzo Comin - Italija
Silvia Lepore - Italija
Stefano Ornella - Italija
Yoko Watanabe - Japonska
Dongbay - Kitajska
Kim Ga Eul - Koreja 
Lucza Zsigmond - Madžarska
Daniela Jauregui Servin - Mehika
Lena Feldmann - Nemčija
Violetta Richard - Nemčija 
Stefanie Schmeink - Nemčija
Marcelina Gron - Poljska
Zoia Delia Calinescu - Romunija
Klemen Brun - Slovenija
Maša Gala - Slovenija
Anja Jerčič Jakob - Slovenija
Melania Kalz - Slovenija
Gregor Pratneker - Slovenija
Tajda Tomšič - Slovenija
Ana Corrales - Španija
Murdo Ortiz - Španija
Ceren Iren - Turčija
Gunes Cinar - Turčija

Mednarodni festival vizualnih umetnosti Art circle je v vseh letih delovanja od 2011 na svojih rezidencah gostil številne umetnike iz celega sveta. Iz tega nabora je nastala obsežna zbirka, ki jo KUD Manifest predstavlja na razstavah doma in v tujini. Tokrat se festival s svojimi umetniki prvič predstavlja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Za to priložnost smo iz njihovega bogatega fonda izbrali dela, ki se osredotočajo na naravo, pokrajino, mikro in makrokozmos. Umetnice in umetniki, od Mehike do Japonske, od Nemčije do Turčije in vseh vmesnih dežel, svoj navdih še vedno črpajo iz naravnega okolja, flore in favne - pri tem pa svobodno prehajajo iz figuralike v abstrakcijo, z vsemi vmesnimi niansami. Spuščajo se v vodne globine, v medprostor, ki je viden samo skozi lečo mikroskopa, ali se z domišljijo zapeljejo v širno vesolje, med planete in zvezde. Danes so takšna likovna dela odsev sodobnega razmišljanja o naravi, prepletajo se z znanostjo, družbeno kritičnimi nazori, perečimi ekološkimi temami, še vedno pa so lahko zgolj individualni poetični pogledi, ali skupek vsega naštetega. V likovni umetnosti ima krajinski žanr dolgo in obsežno zgodovino. Skozi stoletja se je spreminjal skupaj s človeško družbo in njenimi potrebami po izražanju določenih idej. Zelo dolgo tudi ni obstajal kot samostojna zvrst. Z izjemo antike je krajina, kljub veličastnim upodobitvam, vse do pozne renesanse služila kot ozadje mitološkim, verskim in zgodovinskim prizorom. Šele v 17. stoletju so umetniki iz nje izrinili človeško figuro. Od takrat se je vse do danes način uprizarjanja narave razvil v neverjetne razsežnosti - od klasičnega slikarstva do najsodobnejših konceptualnih postavitev in instalacij, ki vključujejo vse, od živih rastlin do celic v epruvetah. Svet je v nenehnem razvoju in skupaj z njim tudi način njegovega upodabljana.
Katarina Brešan, umetnostna zgodovinarka

Organizira: KUD Manifest