SSG - ABONMA V GORICI
V Veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž
OSNOVNI ABONMA - Slovensko stalno gledališče
Albert Camus "TUJEC"
REŽISER
Franco Però
po motivih romana Alberta Camusa
priredba: Robert Azencott
prevajalka: Maja Gal Štromar
Zgodba enega najbolj pomenljivih romanov evropske literature prejšnjega stoletja kot je Tujec Nobelovega nagrajenca Alberta Camusa bo snov nove predstave Slovenskega stalnega gledališča, na sporedu od 16. februarja. Režiser je Tržačan Franco Però, ki se z adaptacijo tega romana ukvarja že dvajset let, odkar jo je prvič postavil na oder v gledališču Teatro Due v Parmi.
ZGODBA
Veliko eksistencianih tem se prepleta v tem kratkem romanu iz leta 1942, ki raziskuje absurdne obrise razmerja med človekom in družbo. Dogajanje je postavljeno v Alžir. Protagonist je povprečni uradnik Meursault. Po smrti matere se zaplete v razmerje s strojepisko Marie, s katero nekega dne preživi dan na plaži. Prisoten je tudi znanec Raymond, ki se zaradi predhodnih, umazanih poslov spre z dvema Arabcema. Malo kasneje se Meursault znajde pred enim izmed njiju, v roki pa ima Raymondov revolver. Ko Arabec izvleče nož, Meursault sproži revolver, iz samoobrambe in »neprištevnosti zaradi bleščečega sonca«. Sledi sodna obravnava, kjer ga javni tožilec zlahka prikaže kot naravno pokvarjenega, kajti Meursault iskreno pokaže ravnodušje do lastnega in tujega življenja, saj nikoli ne postreže z razumljivimi pojasnili glede svojega dejanja. Namesto, da bi se branil in da bi se boril za lastno življenje, izkazuje navidezno odtujenost in odgovarja le z »družbeno nesprejemljivo« resnico. Kot pravi Camus "lagati pomeni predvsem izražati več od same resnice in kot veleva človeško srce, izreči več, kot se čuti. On noče skrivati svojih čustev in družba se ob tem počuti ogroženo."
UPRIZORITEV
Camus je napisal svoj roman proti smrtni kazni in se ni ukvarjal s kulturnimi spori, ki bi jih tovrstna zgodba lahko sugerirala današnjemu gledalcu, saj je bil tudi pisatelj in filozof doma iz Alžira, kar je tudi glavni razlog za okvir zgodbe. Režiser je želel ostati zvest izvirniku in ni nadgradil uprizoritve z dodatnimi vsebinami. V zvezi s svojim konceptom je izjavil: »Meursault je arhetip mnogih literarnih potomcev. Literatura dvajsetega stoletja je prežeta z občutkom praznine. On išče smisel v življenju, ker njegovo življenje nima smisla. Gleda na vse stvari od zunaj, dokler ga naključje -bolj kot usoda- postavi pred nepričakovano izbiro. Tragedija se začne, ko apatična oseba prevzame nase odgovornost in se odzove z lastno resnico, brez vsakršne strategije. Resnica kot edina možnost ga spremeni v junaka, katerega obnašanje je v nasprotju s pravili družbe. Odkril je čustvo in je pripravljen umreti, da bo ostal zvest temu razodetju.«